Poletna šola BOVEC 2010, izkušnja študentke V2

Foto: Špela Mlekuž, 2010

E-mail, ki sem ga prejela od naše fakultete me sprva ni navdušil, namreč poleti vsi radi počivamo in se ne učimo. Ko pa sem malo bolj razmislila o učenju tujih jezikov, v novem okolju, z novimi ljudmi, sem se takoj prijavila na to poletno šolo. 

V nedeljo, 15.8. smo bili verjetno vsi udeleženci/štipendisti na trnih kaj nas čaka, kaj novega se bomo naučili, kakšne ljudi bomo spoznali. Najprej nas je po pogovorih sodeč navdušila okolica Bovca in Bovec sam, kasneje na spoznavnem večeru pa tudi vsi študenti in tutorji. Že prvi dan se je razvilo prijetno druženje med študenti, ki smo uporabljali 5 jezikov (slovenski, nemški, italijanski, srbski, furlanski) in seveda tudi »prepovedano« angleščino.

Dnevi, ki so sledili so imeli več ali manj enake dopoldneve. Po ne-prezgodnjem zajtrku smo se študentje različnih starosti in iz različnih univerz vrnili v osnovnošolske klopi in se tam učili izbranega jezika. Skupine so bile majhne, tutorji so se trudili in nam tuje jezike zares dobro predstavili in nas veliko naučili (kolikor se v 2 tednih lahko). 

Po 4 urah tečajev so bile vsak dan organizirane ekskurzije ali »workshopi«. Vodilna tema te poletne šole je bila DRUŽBENA RAZNOLIKOST V REGIJAH in okoli te teme so se odvijale popoldanske aktivnosti. Workshopi so bili v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in vsak študent se je lahko odločil v katerem jeziku bo sodeloval pri delavnicah. Študent je lahko spoznal tudi okolico Bovca in zamejsko Slovenijo, če se je udeleževal ekskurzij. Meni osebno je bila najbolj zanimiva ekskurzija v Valli del Natisone bei Cividale, kjer smo spoznavali slovenske vasi in Slovence, ki tam živijo. Slišali smo lahko kakšna je razlika med slovenščino, ki jo govorimo mi in slovenščino, ki jo govorijo zamejski Slovenci.

Večeri na poletni šoli v Bovcu pa so bili prepuščeni organizaciji študentov. Čisto vsak večer smo se študentje iz različnih okolij družili in se zabavali po svoje. Kitara nam je sledila kamorkoli smo šli in karkoli smo delali. Ob deževnih dnevih smo se zadrževali in zabavali v hotelskih prostorih, ob ne-deževnih dnevih pa smo izkoristili lepote Soče in njena nabrežja in tam imeli Feuerstellung. Prve dni smo sicer pogrešali diske in mesto, ki je »totalno žurersko« (kar Bovec res ni), kasneje pa nam je to kar prijalo, saj so nas naše »privat žurke« še bolj združevale. 

Da sem se udeležila Poletne šole Bovec, je zame res dobra izkušnja, saj sem spoznala veliko novih in drugačnih ljudi, izboljšala sem znanje jezika, katerega sem se učila (nemščina za nadaljevalce), bolje sem spoznala in začela bolj poglobljeno razmišljati o družbenih raznolikostih,…

Na koncu pa bi se še enkrat zahvalila FTŠ-Turistici, ki mi je v celoti štipendirala poletno šolo, moji profesorici nemščine Anni Wrienz, vodjama Andrei Wernig in Vladimirju Wakounig, ki so mi ta 2 tedna naredili nepozabna in koristna v življenju.

Nataša Borojević, študentka 3.letnika Mediacije v turizmu, Ljubljana